Vas, ki jo je ustvarila železnica, v občini, znani po jamah
Divača je sedež podeželske občine z majhnimi vasmi na Krasu, apnenčasti planoti, ki se čez mejo nadaljuje v tržaški Kras. Vas leži na 438 m nadmorske višine, značaj pa ji bolj kot zgodovinsko jedro daje promet. Do prihoda Južne železnice med Dunajem in Trstom leta 1857 je bila to vas kmetov in furmanov. Postaja jo je spremenila v vozlišče, ki ga je leta 1876 okrepila proga proti Pulju, leta 1967 pa še proga do koprskega pristanišča. Danes ima Divača tudi priključek na avtocesto A1 med Ljubljano in Koprom, v bližini pa se začne A3, ki pelje do italijanske meje pri Fernetičih.
Divaccia je zgodovinsko italijansko ime iz obdobja italijanske uprave med letoma 1920 in 1947. Danes ni v uradni rabi.
Obiskovalce privablja podzemlje. Škocjanske jame pod zaselkoma Škocjan in Matavun, jugovzhodno od Divače, so od leta 1986 na Unescovem seznamu svetovne dediščine. Leta 1999 so bile kot prvo podzemno mokrišče vpisane na seznam Ramsarske konvencije, od leta 2004 pa so del biosfernega območja Kras v Unescovem programu Človek in biosfera (MAB). Reka v jamah teče po podzemnem kanjonu, globokem do 146 m, nato izgine v kraškem podzemlju. Na površje znova pride v izvirih Timave pri Devinu na italijanski obali. Med tujimi obiskovalci jam je največ Nemcev, sledijo jim Italijani.
Bliže vasi leži Divaška jama, ki jo je leta 1884 odkril Gregor Žiberna. Lokalni viri navajajo, da jo je obiskal Sigmund Freud in da ga je Žiberna kot vodnik močno prevzel. V Divači se je leta 1907 rodila igralka nemega filma Ita Rina, v nekdanji furmanski gostilni pa je danes Muzej slovenskih filmskih igralcev. Po podatkih Statističnega urada RS je število prebivalcev vasi v zadnjem desetletju raslo precej hitreje od slovenskega povprečja.


