Vas sredi parka
Med Izolo in Portorožem se pozidana obala slovenske Istre za trenutek prekine. Cesta se spusti v dolino, ki se odpre v majhen zaliv; zaliv, klif in soline okoli njega so del Krajinskega parka Strunjan, ki sta ga leta 1990 ustanovili občini Izola in Piran, vladna uredba iz leta 2004 pa je določila njegove meje in varstvene režime. Vas spada v občino Piran in uradni sta obe imeni, slovensko Strunjan in italijansko Strugnano.
Kraj zaznamujejo tri stvari:
- Klif. Do osemdeset metrov visoka flišna stena, ki je skupaj s pasom morja pod njo naravni rezervat. Po navedbah parka je to najdaljši odsek neokrnjene obale med Gradežem in Savudrijo, ki omejujeta Tržaški zaliv. Klif se umika, v povprečju za približno centimeter na leto, ponekod se krušijo skale: njegovo vznožje ni prostor za počitek.
- Soline. Urejali so jih že piranski statuti iz leta 1274. Sol še danes pridelujejo po tradicionalnem postopku na petoli in jo od junija do sredine septembra ročno pobirajo z lesenim orodjem; park jih opisuje kot najsevernejše soline v Sredozemlju.
- Laguna Stjuža, prav tako znotraj parka.
Nad Mesečevim zalivom stojita cerkev Marijinega prikazanja in samostan: po izročilu se je Marija v noči na veliki šmaren leta 1512 prikazala čuvajem vinogradov. Park navaja tudi, da imata jagodičnica in mirta tu najsevernejše samoniklo rastišče v Jadranu.
Poleti ritem narekujejo plaže in zdravilišče, julija in avgusta pa po zalivu vozi brezplačni minibus. Zunaj sezone je vas mirna in ima svoje prireditve: Dneve artičok in Praznik kakijev.


