Parenzana z e-kolesom: slovenska obala po stari železniški progi

Prvi odsek ozkotirne železnice med Trstom in Porečem, od Trsta do Buj, so odprli 1. aprila 1902, do Poreča je proga segla isto leto, ukinili pa so jo 31. avgusta 1935. V italijanščini se imenuje Parenzana, v slovenščini Porečanka; pot po njeni trasi je danes označena kot Pot zdravja in prijateljstva.

Večji del stare proge je na Hrvaškem, manjši v Sloveniji in Italiji. Viri se ne ujemajo niti glede tega, koliko kilometrov poteka po posamezni državi, niti glede dolžine današnje kolesarske poti, ki ni enaka dolžini železnice: zato skupne dolžine ne navajamo. Pot so med letoma 2006 in 2015 uredili v čezmejnih projektih, ki jih je financirala EU.

V Izoli na Livadah še stoji stara postaja Parenzane, ena dvorana mestnega pomorskega muzeja pa je posvečena železnici.

Slovenski odsek se začne na meji z Italijo pri Škofijah, blizu mejnega prehoda Škofije (Rabuiese), in vodi mimo Dekanov in Bertokov v Koper, nato v Izolo, Strunjan in Portorož do Sečoveljskih solin. Od Škofij do Portoroža je v celoti asfaltiran in po navedbah izolske turistične organizacije nezahteven.

• Koper–Izola. Med mestoma poteka nekdanja obalna cesta, danes zaprta za avtomobile, ki jo izolska turistična organizacija predstavlja kot najdaljšo plažo slovenske Istre v nastajanju. Cesta je ravna in poteka ob morju. Ali je za kolesarje označena po vsej dolžini, nismo potrdili. Pot, ki jo za kolesarje izbere načrtovalnik poti, pa se vzpne na Markovec: 7,9 km, približno 26 min.
• Izola–Strunjan–Portorož. Iz Izole se Parenzana položno vzpne proti Jagodju, nato vodi skozi predor Šalet v Strunjan in skozi predor Valeta v Portorož. Valeta, najdaljši predor na vsej progi, je bil leta 2000 osvetljen in asfaltiran, zapornici na obeh koncih pa ga zapirata za motorna vozila. Izola–Strunjan: 5,8 km, 19 min; Izola–Portorož: 7,6 km, 25 min.
• Portorož in Piran. Po obalni promenadi je Piran od Portoroža oddaljen 2,9 km, približno 10 min; od Strunjana do Pirana potrebujete 17 min.
• Proti Sečovljam se pot nadaljuje mimo Seče do solin in do meje s Hrvaško, kjer se začneta makadam in istrsko gričevje. Najvišja točka stare proge je na Hrvaškem, v Grožnjanu.

Časi na tej strani so izračunani s kolesarskim profilom OpenStreetMap pri enakomerni hitrosti 18 km/h, kakršno vzdržuje odrasel kolesar na e-kolesu, brez postankov. To je izračun, ne meritev na terenu.

• Koper–Izola: 26 min po poti načrtovalnika čez Markovec; po ravni nekdanji obalni cesti je pot nekoliko krajša.
• Izola–Portorož po Parenzani: 25 min.
• Koper–Portorož: 14 km, 48 min po poti načrtovalnika, ki se spet vzpne na Markovec; ob obali je vzpona precej manj.
• Portorož–Piran: 10 min.

Z otroki je tempo počasnejši, postankov pa je več: kopanje, sladoled, pogled na soline. Pošteno povedano je slovenski odsek poldnevni izlet, Koper–Izola pa lahek izlet. Doseg baterije na dolgih ali razgibanih poteh je odvisen od modela: preverite svojega, preden načrtujete hrvaški del.

Neposredna pot. Od Trsta do Kopra je s kolesom 20 km, približno 65 min pri 18 km/h. Načrtovalnik poti vodi skozi predor Montebello in po cesti Via Flavia skozi industrijsko cono z gostim tovornim prometom, nato pa pri Škofijah v Slovenijo. To je pot za izkušene odrasle kolesarje, ne za družinski izlet.

Pot za družine. Ladja Delfino Verde iz Trsta v Milje vozi vse leto od ponedeljka do sobote, od 25. aprila do 15. septembra 2026 pa tudi ob nedeljah in praznikih; sprejme eno kolo na potnika, brez rezervacije, do zapolnitve mest. Iz Milj proti Kopru se cesta vzpne čez Hrvatine in Čampore, preden se spusti k obali: za družino je to pravi vzpon, čeprav kratek.

Vzpon na Kras je druga zgodba: od Trsta do Sežane, ki leži na nadmorski višini 370 m, je vzpon na planoto dolg, pot načrtovalnika pa vodi po kraških stezah. Preden nanjo računate, jo prevozite sami.

Meja je črta, ne zid, vendar je Italija od leta 2023 na njej priglasila začasni nadzor, ki trenutno velja do 18. decembra 2026.

• Zlatoperka. Poleti 2026, od 6. julija do 27. avgusta, je ta ladja dvakrat na dan povezovala Ankaran, Koper, Izolo in Piran, s prostorom za kolesa: v eno smer s kolesom, nazaj po morju.
• Trst–Piran. Poleti 2026 je hitra ladja na liniji, ki jo je razpisala dežela Furlanija - Julijska krajina, do 31. avgusta vozila med Trstom in Piranom, razen ob torkih, s prostorom za kolesa; linija se nadaljuje do Poreča, Rovinja in Malega Lošinja. Pozimi povezave ni, datume in vozni red za prihodnjo sezono pa mora prevoznik še potrditi.

Zunaj sezone med Trstom in slovensko obalo ne vozi nobena ladja; Delfino Verde do Milj vozi vse leto.

Turistična organizacija Koper priporoča kolesarske poti v zaledju: K1 po deželi refoška povezuje Koper, Marezige, Montinjan, Popetre in Boršt; K7, pot tartufov in špargljev, se mimo Topolovca vzpne v gričevje. Obe vodita po gričevju, z vzponi, ki jih Parenzana nima. Iz Vanganela vodi kolesarska pot po dnu doline v Koper.

Konec septembra je v Izoli Istrski kolesarski maraton, plezališča Kraškega roba nad Ospom in Črnim Kalom pa so z Obale hitro dosegljiva.

Opozorilo za postanke ob obali: pod strunjanskim klifom, kjer je do Mesečevega zaliva mogoče priti le peš, turistična organizacija svetuje, naj se ne zadržujete pod stenami, in priporoča ogled karte nevarnosti zemeljskih plazov.

Za družino, ki živi v Izoli, Strunjanu ali Portorožu, Parenzana spremeni obalne kraje v sosednje četrti: do šole, tržnice in plaže je lahko le kratka vožnja s kolesom. Koper in Izola imata svoji tržnici, splošna bolnišnica pa stoji na slemenu med Koprom in Izolo.

Omejitve so tiste, ki jih ima obala: griči za mesti so strmi, najkrajše poti načrtovalnika se pogosto vzpenjajo, do vasi nad Koprom in na Kras pa vodijo le pravi vzponi. Bertoki in Dekani so blizu poti, a tudi blizu hitre ceste in pristanišča.

Nepremičnine objavljamo na SloveniaVillas eno za drugo, ko so preverjene.